Česen in njegove zdravilne lastnosti

Zagotovo smo že vsi slišali za neprecenljive zdravilne lastnosti česna. Nekoč so česen predpisovali kot zdravilo – uporabljali so ga za zdravljenje prehlada in gripe, za zmanjševanje tveganja za nastanek sladkorne bolezni in bolezni srca in ožilja.

Česen vsebuje ogromno hranljivih snovi, bogat je z vitaminom C, B6 in kalijem, od mineralov vsebuje veliko magnezija, kalcija, želesa, fosforja, cinka in selena. Česen lahko pripomore bolnikom s sladkorno boleznijo, saj nadzoruje sladkor v krvi. Vsebuje mangan, ki ima hiporglikemični učinek, kar pomeni znižuje količino sladkorja v krvi.

Česen je posebno bogat vir organožveplovih sestavin – te dajejo česnu okus in aromo ter vrsto zdravilnih lastnosti. Te sestavine znižujejo sintezo holesterola v jetrih.

Česen in njegove sestavine pomagajo pri uravnavanju krvnega tlaka. In kot že omenjeno – česen pomaga tudi zniževati raven slabega holesterola. V obeh primerih gre za dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja.

Žveplove sestavine, ki jih vsebuje česen, zavirajo lepljenje trombocitov. Zlepljanje krvnih ploščic (trombocitov) je prva stopnja pri tvorbi krvnih strdkov, ki lahko zamašijo srčne in možganske arterije in povzročijo infarkt ali kap.

Česen zavre tudi razmnoževanje gladkih mišičnih celic v steni arterij – kar je izredno pomembno, saj je množitev in potovanje teh, sicer mirujočih celic, osrednji pojav pri boleznih ožilja, vključno z aterosklerozo.

In potem so tu še česnove sestavine, ki se pri eritrocitih lahko pretvorijo v vodikov sulfid – vodikov sulfid je molekula, ki deluje kot širilec krvnih žil, kar posredno varuje srce.

Raziskave so pokazale, da česen in njegovi izvlečki oz. spojine delujejo protivnetno.

Vnetne encime zavrejo iz česna pridobljene organožveplene sestavine. Laboratorijsko so ugotovili, da te sestavine zmanjšajo tvorbo vnetnih molekul pri makrofagih, ki sodelujejo pri vnetju.

Česen in njegove protimikrobne ter prebiotične lastnosti

Prebiotiki so hranila za zdravo črevesno floro, vplivajo pa tudi na probiotike – dobre bakterije. Prebiotiki pospešujejo rast koristnih mikroorganizmov in večajo aktivnost že prisotnih koristnih bakterij. Česen učinkuje tudi proti črevesnim zajedavcem, pospešuje tek in prebavo. Deluje tudi proti napenjanju.

Protibakterijsko delovanje česna je ugotovil že Louis Pasteur leta 1858, med prvo in drugo svetovno vojno pa so česen uporabljali kot antiseptik za preprečitev gangrene.

Vsi pripadniki roda Allium – navadna čebula, por, drobnjak, šalotka, čemaž, še posebej pa česen, imajo močno protimikorbno delovanje.

V laboratorijskem poskusu so dokazali, da je na svež česnov izvleček občutljiva bakterija H. pylori, ki je eden od dejavnikov za nastanek želodčnega raka.

Ugotovili so tudi, da že 2,5 % svežega česna v sredstvu za spiranje ust zagotavlja dobro protibakterijsko aktivnost.

Ima tudi baktericidni učinek pri tifusu, koleri, davici in bakterijski griži.

Česen in njegov vpliv na spomin

Česen naj bi pomagal ohranjati kognitivno zdravje pri starejših, študije pa so pokazale tudi, da lahko morda celo zniža tveganje za nastanek bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen in demenca.

Raziskava, ki so jo opravili na univerzi Louisville, je pokazala, da nekatere česnove spojine (allyl sulfide) pomagajo preprečevati s starostjo povezane spremembe črevesne mikrobiote, ki so povezane s spominom.

Za česen je znano tudi, da zavira staranje – zavira nastajanje arterioskleroznih sprememb.

Česen in antioksidanti

Česen vsebuje antioksidante, snovi, ki telo varujejo pred škodljivimi oksidanti, med katerimi so najpogostejši t. i. prosti radikali. Prosti radikali uničujejo zdrave celice. Napadajo tudi DNK in pretvorijo zdrave celice v rakave, ter koristni holesterol spreminjajo v škodljivega. Naloga antioksidantov je, da nevtralizirajo proste radikale in tako ohranjajo zdravo ravnotežje.

Koliko antioksidantov lahko telo proizvede, je odvisno od genskega zapisa in vplivov iz okolja, kot so prehrana in kajenje. Spremembe v življenju, ki vključujejo več onesnaženja in manj kakovostne prehrane, pomenijo, da ste bolj izpostavljeni prostim radikalom. Ugotovljeno je bilo, da izvleček česna poveča aktivnost nekaterih antioksidantnih encimov.

Namaz lahko vsebuje sledi sezama, volčjega boba, pšeničnega glutena in gorčičnih semen.